Oblaki prazgodovine Kamnika zakrivajo njegovo pravo zgodbo s tančico skrivnosti. Spoznavamo ga skozi legende in mite iz časov, ko se je rimski imperij že bližal koncu. Srednjeveški Kamnik pa je po stoletjih anonimnosti izstopil iz sence in zasijal v vsej svoji slavi pod zaščito Starega in Malega gradu. To je bilo obdobje, ko je mesto cvetelo kot središče obrtništva in kot dom mnogih uglednih družin. Prvi zapis o Kamniku sega v sredino 12. stoletja, ko je mesto postalo pomembno središče v lasti znane plemiške rodbine grofov Andeških. Ti so na Malem gradu ustanovili svojo kovnico, kjer so po letu 1220 kovali kovance z napisom »Civitas Stein«.

Legenda o kamniški Veroniki pripoveduje o treh bratih, ki so zgradili cerkev na griču nad mestom, a so zaradi pomanjkanja sredstev prosili bogato grofico Veroniko za pomoč. Prevzetna in skopa grofica je, kljub prošnjam, pomoč odrekla, za kazen pa se je spremenila v pol kačo, ki je izginila v zemljo. Legenda trdi, da ukleta Veronika še danes čaka na svojega rešitelja pod Malim gradom.